Od tega leta so pod vplivom številnih dejavnikov, kot so zaporedna agresivna zviševanja obrestnih mer s strani Federal Reserve, ukrajinska kriza in mednarodne cene surovin, ki ostajajo visoke, padli menjalni tečaji lokalnih valut večjih latinskoameriških gospodarstev, stroški uvoza so se povečali in uvožena inflacija postaja vse hujša. V ta namen so Brazilija, Argentina, Čile, Mehika in druge države pred kratkim sprejele nadaljnje ukrepe za dvig obrestnih mer.
Opazovalci poudarjajo, da so imele pobude večjih latinskoameriških centralnih bank za dvig obrestnih mer omejen učinek na umirjanje inflacije. Letos in v prihodnjih letih se bo Latinska Amerika soočala z izzivi, kot so povečani inflacijski pritiski in upad naložb ali vrnitev na nizke stopnje rasti.
Podatki argentinskega državnega inštituta za statistiko in popisa kažejo, da je stopnja inflacije v Argentini julija dosegla 7,4 %, kar je najvišja stopnja po aprilu 2002. Od januarja letos je kumulativna stopnja inflacije v Argentini dosegla 46,2 %.
Podatki mehiškega državnega inštituta za statistiko in geografijo so pokazali, da je mehiška letna stopnja inflacije julija dosegla 8,15 %, kar je najvišja stopnja po letu 2000. Nedavni podatki o inflaciji, ki so jih objavila latinskoameriška gospodarstva, kot so Čile, Kolumbija, Brazilija in Peru, prav tako niso optimistični.
Gospodarska komisija Združenih narodov za Latinsko Ameriko in Karibe (ECLAC) je konec avgusta objavila poročilo, v katerem je navedeno, da je povprečna stopnja inflacije v regiji LAC junija letos dosegla 8,4 %, kar je skoraj dvakrat več od povprečne stopnje inflacije v regiji iz 2005 do 2019. Obstajajo pomisleki, da Latinska Amerika morda doživlja najhujšo inflacijo po "izgubljenem desetletju" v osemdesetih letih.
Fedovo agresivno zvišanje obrestnih mer ni brez razloga za zaskrbljenost za latinskoameriška gospodarstva. V poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih se je finančna globalizacija pospešila, mednarodni kapitalski trgi so bili preplavljeni s "petrodolarji" in zunanji dolg latinskoameriških držav je narasel. Ko so ZDA začele cikel zviševanja obrestnih mer za boj proti inflaciji, so se obrestne mere dvignile, zaradi česar so latinskoameriške države zapadle v dolžniško krizo, ki si je niso mogle privoščiti. Osemdeseta leta so postala znana kot "izgubljeno desetletje" Latinske Amerike.
Da bi se spopadle z devalvacijo lokalne valute, zmanjšale odlive kapitala in zmanjšale dolžniška tveganja, so Brazilija, Argentina, Čile, Mehika in druge države nedavno sledile ali celo pred Zveznimi rezervami pri dvigu obrestnih mer, od katerih jih je največ prilagoditve obrestnih mer, največji razpon je Brazilija. Od marca lani je brazilska centralna banka 12-krat zapored zvišala obrestne mere in postopoma dvignila referenčno obrestno mero na 13,75 %.
Argentinska centralna banka je 11. avgusta zvišala svojo referenčno obrestno mero za 9,5 odstotne točke na 69,5 %, kar pomeni ostrejše stališče argentinske vlade do inflacije. Istega dne je mehiška centralna banka zvišala referenčno obrestno mero za 0,75 odstotne točke na 8,5 odstotka.
Ekonomisti poudarjajo, da je sedanji krog inflacije predvsem uvožena in da dvig obrestnih mer ne bo prišel do korena problema. Zvišanje obrestnih mer prav tako povečuje stroške naložb in zavira gospodarsko dinamiko.
Carlos Aquino, direktor Centra za azijske študije na Nacionalni univerzi San Marcos v Peruju, je dejal, da je Fed zaradi nenehnega dvigovanja obrestnih mer gospodarsko situacijo v Peruju "še poslabšal". Finančna politika ZDA je tradicionalno temeljila le na lastnih ekonomskih interesih, konflikte je »prenašala« skozi finančno hegemonijo in druge države plačevala visoko ceno.
Konec avgusta je ECLAC zvišal svojo napoved regionalne gospodarske rasti na 2,7 %, medtem ko je bila januarja in aprila letos napovedana 2,1 % in 1,8 %, a precej pod lanskoletno 6,5-odstotno stopnjo gospodarske rasti v regiji. Začasni izvršni sekretar ECLAC Mario Simoli je dejal, da mora regija bolje uskladiti makroekonomske politike za podporo gospodarske rasti, povečanje naložb, zmanjšanje revščine in neenakosti ter nadzor inflacije.
Spremenite trg in jezik
